Domača stran FERI

Srečna trinajstica za boljše razUMevanje vesolja.

Nov slovenski satelit TRISAT-R je institucionalna demonstracijska misija, ki jo kot primarni izvajalec izvaja Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru po pogodbi z ESA in v sodelovanju s CERN in s slovenskim podjetjem SkyLabs. Osnovni namen satelita TRISAT-R je opravljanje dragocenih meritev ionizirajočega sevanja (ang. radiation - zato tudi črka R v imenu) v srednji Zemljini orbiti z namenom modeliranja okolja magnetosfere in boljšega razumevanja vesoljskega vremena, hkrati pa (kot tehnološka demonstracija) prikazuje tehnološke sposobnosti tako slovenskega visoko tehnološkega znanja in slovenskih prebojnih tehnologij, kot tudi dosežke slovenskih podjetij na področju vesoljskih tehnologij.

Sooblikovanje prihodnosti vesolja

Pri tem ne smemo pozabiti na izobraževalni vidik, ki gre v smeri izobraževanja slovenskih vesoljskih inženirjev in posledičnega zagotavljanja kadrov za hitro rastoče slovensko vesoljsko gospodarstvo. Študenti lahko tako sodelujejo na vseh nivojih razvoja satelita - od idejne zasnove do arhitekture satelita ter njegove integracije.

Današnjega dogodka oz. spremljanje izstrelitve so se udeležili Matjaž Han, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo; prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; prof. dr. Gorazd Štumberger, dekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko; doc. dr. Iztok Kramberger, vodja projekta TRISAT s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter dr. Tomaž Rotovnik, direktor podjetja SkyLabs d.o.o..

»Na projekt razvoja vesoljskih tehnologij smo na Univerzi v Mariboru posebej ponosni, saj smo v sodelovanju s podjetjem SkyLabs v izjemno kratkem času, v manj kot desetih letih, uspeli preiti od ideje o razvoju satelita do uspešne izstrelitve že drugega satelita po vrsti. Ob tem pa se po tehnoloških dosežkih v tej misiji postaviti ob bok dvema vodilnima Evropskima vesoljskima narodoma, Francozom in Italijanom, kjer bomo skupaj prvič nasploh v to orbito utirjali nanosatelite. V satelit TRISAT-R smo skupaj s podjetjem SkyLabs uspeli integrirati najnovejše tehnološke dosežke, ki so rezultat našega skupnega razvoja in ki nam jih po informacijah Evropske vesoljske agencije na tem segmentu zavida tudi NASA,« je povedal rektor UM, prof. dr. Zdravko Kačič.

»Vesel sem, da smo lahko skupaj pozdravili uspešno pot tretjega slovenskega satelita TRISAT-R v srednjo Zemeljsko orbito. Pravzaprav mi je bilo to v čast, saj gre za velik dosežek slovenske znanosti in podjetij, ki znajo te znanstvene ugotovitve prenesti v prakso. Ob tem bi izpostavil pomembno vlogo, ki jo igra Univerza v Mariboru, še posebej doc. dr. Iztok Kramberger, pri inspiraciji in vodenju mladih strokovnjakov, da se odločajo za aktivnejše delovanje na področju vesolja. Znanje, aktiviranje mladih strokovnjakov, in predvsem prenos tega znanja v podjetja so ključni. In ravno ta satelit je vzorčni primer dobrega sodelovanja med gospodarstvom in znanostjo. Želim si, da bi bilo takega sodelovanja še več, ter da bi se aktivnosti na področju vesolja še povečevale. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo si bo še naprej prizadevalo za aktivno podporo temu sektorju, tudi v tesnem sodelovanju z ESA in mednarodnimi ter domačimi partnerji,« je dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Matjaž Han.

»Nov satelit, ki smo ga uspeli sestaviti v manj kot šestih mesecih, je v mnogih pogledih prvi, prvi v svetovnem merilu. Prvi na svetu smo v vesolje poleteli novo procesorsko jedro RISC-V, kar nam po informacijah Evropske vesoljske agencije zavida tudi NASA. Prvi smo v vesolje poleteli inštrument, ki sta ga v medsebojnem sodelovanju razvijali Evropska vesoljska agencija in CERN. Smo tudi eden prvih nanosatelitov v srednji Zemljini orbiti in po mnenju Evropske vesoljske agencije tudi najpomembnejši. Kot prvi smo v tako zahtevno okolje poleteli natisnjene mehanske dele, katerih kvalifikacija je bila izjemno zahtevna. Med izjemne inovacije si štejemo tudi dve miniaturni barvni kameri in če bomo uspešni pri nadaljnjem delu, bomo zmožni iz tako majhnega satelita narediti slike 6000 km oddaljene Zemlje,« je bil ponosen vodja projekta TRISAT, doc. dr. Iztok Kramberger.

»Z vidika izobraževanja postavljajo projekti TRISAT temelje za izobraževanje slovenskih vesoljskih inženirjev, kjer zagotavljajo dragocene izkušnje, ki se bodo prenesle na prihodnje generacije študentov, prihodnjih inženirjev, za potrebe hitro rastočega slovenskega gospodarstva na področju vesoljskih tehnologij,« je izpostavil dekan FERI UM, prof. dr. Gorazd Štumberger in dodal da je ponosen in vesel, da je naša fakulteta del te zgodbe in se je ponovno zapisala v zgodovino kot del enega izmed pomembnejših mejnikov slovenskega inženirstva. »Projekti TRISAT so še eden izmed dokazov, da na FERI znamo, da zmoremo in da si drznemo.«

»Današnji polet nove nosilne rakete Vega-C v radiacijsko intenzivno srednjo zemljino orbito in misija TRISAT-R bosta dodatno pripomogli k izkazovanju zmogljivosti SkyLabsovih vesoljskih tehnoloških rešitev in obvladovanju vesoljske tehnologije. Neprecenljive prejete informacije s TRISAT-R satelita nam bodo omogočile razvoj še boljših, robustnejših tehnoloških rešitev primernih tudi za oddaljene planete,« je izjavil direktor podjetja SkyLabs, dr. Tomaž Rotovnik. Podjetje je sicer v preteklih mesecih v Zrkovcih pri Mariboru zgradilo tudi novo zemeljsko postajo, ki bo omogočila komunikacijo na ekstremno dolge razdalje. »Zemeljska postaja bo poleg uporabe za prihodnje misije podjetja SkyLabs, uporabljena tudi v izobraževalne namene,« je še dodal.

Izkušnje in znanje, ki so jih raziskovalci pridobili pri TRISAT-u, satelitu, ki je bil v vesolje izstreljen septembra 2020, so pripomogle k snovanju njegovega naslednika. TRISAT-R tako predstavlja izboljšano različico satelita TRISAT, s katerim so se odpravili na pot še globlje v vesolje ter tja ponesli kopico slovenskih tehnoloških inovacij.

Satelit TRISAT-R temelji na platformi z izjemno visoko stopnjo miniaturizacije in je v celoti zasnovan, načrtovan in izdelan v Republiki Sloveniji ter po svoji teži 4965 g in velikosti 30 x 10 x 10 cm spada v razred nanosatelitov standardne velikosti treh enot.

Položaj in stanje satelita TRISAT-R je možno spremljati v živo v slovenskem in angleškem jeziku na spletni strani www.trisat.um.si.

Satelit se bo gibal v osrčju ionosfere v srednjih Zemljinih orbitah na višini 6000 km - v okolju z izjemno povišanim ionizirajočim sevanjem. Zaradi visoke Zemljine orbite in stopnje sevanja v tej orbiti, se satelit TRISAT-R po svojem utirjenju in novem življenjskem ciklu ne bo približeval našemu planetu Zemlji in izgorel, temveč se bo počasi oddaljeval od Zemlje in v vesolju ostal za vekomaj. S tem dejanjem smo Slovenci dobili sicer majhen pa vendar večen spomenik v vesolju.

Ta izjemni korak človeštva si tokrat Slovenci delimo zgolj z dvema vodilnima Evropskima vesoljskima narodoma. Glavni tovor na raketi Vega-C sicer predstavlja italijanski satelit Lares-2, poleg satelita TRISAT-R pa je bilo na krovu rakete Vega-C še pet drugih miniaturiziranh satelitov, ki so plod italijanskega in francoskega znanja.

»Tehnološke inovacije v nobenem pogledu ne smejo zasenčiti vsega truda in trdega dela članov ekipe, ki je omogočila, da smo Slovenci naredili tako pomemben korak v svetovnem merilu,« je meddrugim na dogodku izpostavil vodja projekta in se zahvalil vsem članom ekipe TRISAT tako na naši fakulteti kot na podjetju SkyLabs. »Sem izjemno ponosen na vas in po mojem mnenju ste elitna skupina najboljših inženirjev ter raziskovalcev, ki jih Slovenija premore, ste ekipa, ki je v teh zadnjih mesecih resnično garala in nadvse profesionalno opravila svojo nalogo.«

Prav tako pa se je na dogodku doc. dr. Kramberger zahvalil Službi za sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zvezi radioamaterjev Slovenije, Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve ter podjetju Riedl Aerospace za vso pomoč in sodelovanje pri projektu.

Uspešen polet v vesolje je seveda zgolj začetni korak nove misije TRISAT-R, saj ekipo sedaj čaka še nekaj ključnih izzivov in trdega dela. Gre namreč za izjemno rizično misijo ne zgolj zaradi velike oddaljenosti od Zemlje, temveč tudi zaradi izjemno radiacijsko intenzivnega okolja.