Domača stran FERI

FERI UM bo med drugim obiskovalcem predstavil INNOVUM – Center odličnosti za fotonske, mikro in nano elektronske tehnologije. Projekt, sofinanciran iz sredstev Evropske unije (Evropska kohezijska politika 2021–2027), omogoča vzpostavitev vrhunskih raziskovalnih pogojev in predstavlja strateško naložbo v prihodnost znanosti, tehnologije in inovacij v Sloveniji.

Obiskovalci bodo imeli priložnost spoznati inovativne raziskave in tehnologije, ki povezujejo akademsko znanje, industrijo in izobraževanje. Center odlično podpira sodelovanje z gospodarstvom, saj omogoča dostop do najsodobnejše opreme, talentov in aplikativnih rešitev za prihodnost industrije 4.0, kvantnih tehnologij, mikroelektronike in fotonike.

Projekt prenove centra ne prinaša le novih raziskovalnih možnosti, temveč tudi digitalni in zeleni preobrazbi družbe ter krepi tehnološko suverenost Evrope. Študenti in bodoči raziskovalci bodo imeli priložnost neposredno sodelovati pri vrhunskih raziskavah, razvijati inovacije in pridobivati praktične izkušnje, ki bodo del njihove prihodnje kariere.

Predstavili se bomo tudi z mednarodnim projektom HybridNeuro, v katerem FERI UM kot koordinator skupaj z vodilnimi evropskimi partnerji razvija nove pristope k združevanju možgansko-mišičnih podatkov za oceno senzomotoričnega sistema in izboljšanje gibanja. Izvedeli boste lahko več o Slovenskem kompetenčnem centeru za čipe in polprevodniške tehnologije KC Čip.si, ki kot nacionalno stičišče znanja povezuje univerze, raziskovalne ustanove in podjetja ter krepi slovenski ekosistem na strateškem področju razvoja čipov. Področje razvoja čipov predstavlja pomembno gospodarsko panogo z velikimi multiplikativnimi učinki. Slovenija lahko na področju razvoja namenskih elektronskih čipov za nišne aplikacije, pa tudi na posameznih segmentih novih generacij čipov, kot so fotonski in kvantni čipi, vidno prispeva h globalnemu razvoju in se uvršča na evropski in svetovni trg polprevodniške industrije.

Cilj stičišča znanosti in gospodarstva, ki ga v okviru ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino, (prej imenovano MVZI) že nekaj let vodi Janez Škrlec, je tudi predstavitev dobrih praks sodelovanja znanosti in gospodarstva v Sloveniji in širše.

MOS 2026 bo tako priložnost, da se obiskovalci prepričate o pomenu raziskav za reševanje realnih izzivov, prispevku k lokalnemu razvoju in ustvarjanju novih priložnosti za mlade, gospodarstvo in širšo skupnost.

Vljudno vabljeni!

TRISAT-S je institucionalna, nekomercialna satelitska misija, ki jo vodi Univerza v Mariboru. Čeprav trenutno deluje v nizki Zemljini orbiti, je njen glavni cilj preizkušanje tehnologij, namenjenih prihodnjim misijam v globoko vesolje.

»S satelitom TRISAT-S v Zemeljski orbiti zavestno preizkušamo tehnologije, namenjene prihodnjim misijam v globoko vesolje. Tako že danes preverjamo dolgotrajno energetsko hibernacijo, miniaturne vidne sisteme in avtonomno delovanje – ključne gradnike za zanesljivo delovanje daleč od Zemlje. Verjamemo, da prihodnost raziskovanja vesolja temelji na majhnih, robustnih in inteligentnih sistemih, zato s temi preizkusi odpiramo pot misijam, ki bodo delovale avtonomno, učinkovito in tudi tam, kjer je energije zelo malo,« je povedal dr. Iztok Kramberger, vodja projekta TRISAT-S zaposlen na UM FERI.

V naslednjih petih letih bo TRISAT-S služil kot dolgoročni tehnološki demonstrator za preverjanje ključnih zmogljivosti majhnih vesoljskih plovil z omejenimi energetskimi viri. Satelit je opremljen s šestimi miniaturnimi kamerami, širokopasovno komunikacijo ter sistemom energetske hibernacije na osnovi primarnih baterij.

Prav razvoj tehnologij z izjemno nizko porabo energije je eden ključnih izzivov, s katerimi se ukvarjajo raziskovalci UM FERI. TRISAT-S tako predstavlja pomemben korak pri razvoju majhnih, robustnih in avtonomnih sistemov, ki bodo lahko delovali tudi v okoljih, kjer je sončna energija omejena ali nedostopna.

Projekt je hkrati nadaljevanje uspešne zgodbe vesoljskih tehnologij na UM FERI. Univerza v Mariboru je skupaj s podjetjem SkyLabs od prvotne ideje do danes razvila in v vesolje uspešno poslala že tri satelite. Vsak od njih predstavlja nov korak v razvoju znanja in tehnologij, ki nastajajo v povezovanju akademskega okolja in gospodarstva.

»Na Univerzi v Mariboru smo ponosni, da skupaj s podjetjem SkyLabs soustvarjamo uspešno zgodbo slovenskih vesoljskih tehnologij. Satelit TRISAT-S združuje najsodobnejše tehnološke rešitve, razvite v okviru našega sodelovanja, ter predstavlja pomemben korak k nadaljnji krepitvi raziskovalne odličnosti in mednarodne prepoznavnosti Slovenije na področju vesoljskih dejavnosti. Projekt potrjuje, da lahko slovensko znanje, inovativnost in povezovanje akademske sfere z gospodarstvom ustvarjajo prebojne dosežke tudi v najzahtevnejših tehnoloških okoljih,« je povedal prof. dr. Dean Korošak, rektor Univerze v Mariboru.

Z demonstracijo izjemno nizke porabe energije, dolgotrajnega mirovanja in z vidom podprtega zaznavanja okolice v orbiti TRISAT-S postavlja temelje za prihodnje nano-sonde, sposobne avtonomnega delovanja daleč od Zemlje.

Poleg TRISAT-S je raketa Spectrum v orbito ponesla tudi več drugih CubeSatov ter neločljiv eksperiment, izbran v okviru programa Boost! Evropske vesoljske agencije in nemškega tekmovanja Microlauncher.

Za UM FERI je uspešna izstrelitev TRISAT-S pomemben mejnik, ki potrjuje, da lahko raziskovalno in razvojno delo, nastalo v Mariboru, doseže vesolje – in hkrati odpira vrata novim, še bolj ambicioznim misijam.

»TRISAT-S ni zgolj satelit za danes, pač pa je odskočna deska za jutrišnje misije v globoko vesolje,« je poudaril dr. Kramberger.

Danes Zemljina orbita. Jutri globoko vesolje.

Posnetek prenosa izstrelitve rakete Spectrum, ki je v orbito ponesla satelit TRISAT-S:
https://www.youtube.com/watch?v=uUc2d_NPBN0

Teme letošnje konference OTS 2026 so obsegale področja razvoja informacijskih rešitev, umetne inteligence, podatkovnih platform, kibernetske varnosti in sodobnih IT arhitektur. Udeleženci so lahko prisluhnili predavanjem o uporabi lokalnih in agentskih modelov umetne inteligence, napovedni analitiki, avtonomnih agentih v poslovnih aplikacijah, varnosti programske dobavne verige, digitalnih denarnicah, semantični interoperabilnosti podatkov, zrelosti cevovodov neprekinjene dostave ter razvoju sodobnih IT rešitev. Konferenco so dopolnile tudi predstavitve praktičnih primerov iz gospodarstva in javnega sektorja ter študentski projekti. Celoten program je objavljen na spletni strani konference: https://www.ots.si.

V okviru konference so se udeleženci lahko udeležili tudi delavnic:

• Od Passkey do oblačnih HSM: Praktična uporaba strojne zaščite ključev
• RAG na internih dokumentih: Od vektorjev do robustnega zajemanja
• USERSTORY.md

Se srečamo ponovno! 30. konferenca OTS 2027 bo potekala 8. in 9. septembra 2027.

V prvem, predstavitvenem delu so udeleženci spoznali korpus Zila, ki prinaša dragoceno gradivo ziljskega narečja slovenske manjšine v Avstriji. Ker gre za majhno in ogroženo govorno skupnost brez standardizirane pisne oblike narečja, je urejeno zbiranje, zapisovanje in dolgoročno ohranjanje njenega govora še posebej pomembno.

Korpus obsega 206 posnetkov oziroma približno 100 ur govora, zbranega v 16 krajih, ter vključuje 74 govorcev, med njimi 64 govorcev ziljskega narečja. Posnetki zajemajo avtobiografske pripovedi, spomine, ljudske pripovedi, običaje in ziljsko identiteto, lokalno zgodovino, kmečko delo ter življenje vaške skupnosti. Predstavljen je bil celoten proces zasnove in priprave govornega korpusa – od snemanja, zbiranja metapodatkov in transkripcije do anonimizacije ter objave podatkov, vključno z vidiki odgovornega ravnanja z občutljivimi podatki.

Sledila je predstavitev okolja EXMARaLDA. Udeleženci so spoznali možnosti zapisovanja in označevanja govora v programu Partitur Editor ter iskanja in analize podatkov v konkordančniku EXAKT. Na praktičnih primerih iz korpusa Zila je bilo prikazano, kako je mogoče iskati po narečnih zapisih in jezikovnih oznakah, preverjati širši kontekst posameznega zadetka, poslušati pripadajoči del zvočnega posnetka, rezultate filtrirati glede na govorca, kraj ali tip govora ter jih izvoziti za nadaljnjo analizo.

Drugi del je bil namenjen vprašanjem, dodatnim pojasnilom ter živahni strokovni razpravi. Udeleženci so izmenjali mnenja in prevetrili možnosti nadaljnjega povezovanja na področjih raziskovanja govora, korpusnega jezikoslovja ter dialektologije.

Korpus Zila je nastal s sodelovanjem Mohorjeve družbe in Slovenskega narodopisnega inštituta Urbana Jarnika v Celovcu, ki sta v okviru projekta LINGUA poskrbela za snemanje in transkribiranje gradiva, ter sodelavcev UM FERI, ki so sodelovali pri koordinaciji, validaciji, korekturah in končnem urejanju podatkov. Njegov razvoj sta podprli Evropska unija v okviru programa Interreg Slovenija–Avstrija 2021–2027 in dežela Koroška.

Mednarodno sodelovanje Univerze v Mariboru se širi tudi na Daljni vzhod. Red. prof. dr. Jožef Ritonja se je na obisku Hongkonga ustavil na The Hong Kong Polytechnic University (PolyU) – univerzi, ki na lestvici QS World University Rankings 2027 zaseda visoko 50. mesto na svetu.

Osrednji del obiska je bilo gostujoče predavanje z naslovom »Modelling and Control of Fermentation Processes in Batch Bioreactors«, v katerem je red. prof. dr. Jožef Ritonja predstavil svoje strokovne izkušnje in poglede na modeliranje ter vodenje fermentacijskih procesov. Predavanje je bilo tudi priložnost za izmenjavo znanja in razpravo o aktualnih izzivih ter novih pristopih na področju vodenja bioprocesov.

Ob strokovnem delu so pomembno mesto zavzeli tudi pogovori o prihodnjem sodelovanju med Univerzo v Mariboru in PolyU. Posebna pozornost je bila namenjena možnostim mobilnosti študentov in zaposlenih, povezovanju raziskovalnih in akademskih okolij ter izmenjavi znanja in izkušenj.

PolyU je znana po močnem mednarodnem raziskovalnem okolju in povezovanju akademskega znanja s praktično uporabo. Njena kakovost se odraža tudi v mednarodnih lestvicah – v QS World University Rankings by Subject 2026 je kar 24 področij uvrščenih med 100 najboljših na svetu, od tega jih je pet med najboljših 30.

Obisk tako ni bil zgolj priložnost za predstavitev strokovnega znanja, temveč tudi pomemben korak k vzpostavljanju novih mednarodnih povezav. Za UM FERI takšna sodelovanja pomenijo priložnost za krepitev mednarodne prepoznavnosti, odpiranje novih možnosti za študente in zaposlene ter povezovanje z vrhunskimi raziskovalnimi institucijami po svetu.

Pot med Mariborom in Hongkongom je tako dobila novo povezavo – in z njo tudi nove priložnosti za prihodnje sodelovanje.

Namen delavnice je povezovanje in mreženje deležnikov ter predstavitev strokovnih in znanstvenih dosežkov na področju digitalne dostopnosti in vključevanja oseb z invalidnostmi v Sloveniji. Letošnji program prinaša še posebej zanimive in aktualne vsebine.

Na vabljenem predavanju bo Susanne Laurin, mednarodno priznana strokovnjakinja za digitalno dostopnost in predsednica Funka Foundation, predstavila aktualne izzive in razvoj dostopnosti v evropskem prostoru: From ambition to action – navigating the EU accessibility landscape.

Program vključuje tudi okroglo mizo Digitalna vključenost v Sloveniji: od izzivov do rešitev ter strokovne predstavitve domačih in tujih predavateljev.

Udeležba je brezplačna, prijave so odprte.

Udeleženci prejmejo tudi Evropski certifikat udeležbe centra AccessibleEU. Delavnica je del največjega slovenskega dogodka na področju informacijske družbe – multikonference Informacijska družba.

Vabljeni, da se nam pridružite in skupaj soustvarjamo bolj dostopno in vključujočo digitalno družbo.

Več informacij in prijava:www.digin.si

Članek je prejel nagrado za izjemen prispevek (Outstanding Paper Award), predstavitev pa je bila nagrajena tudi z nagrado za najboljšo predstavitev (Best Presentation Award). Iskrene čestitke!

V raziskavi avtorji predstavljajo novo metodo za nenadzorovano zaznavanje anomalij, ki temelji na strukturnih značilnostih samoorganizirajočih se zemljevidov (SOM). Največja prednost metode je njena interpretabilnost, ki je pri tako občutljivih nalogah ključnega pomena. Ob tem metoda dosega tudi boljše rezultate kot avtoenkoderji in druge standardne nenadzorovane metode.

Članek je del projekta Horizon Europe ARIEN (št. nepovratnih sredstev 101121329) – ARtificial IntelligencE in fighting illicit drugs production and traffickiNg. V okviru projekta so predstavljeni algoritmi implementirani za zaznavanje anomalij v obsežnih preiskovalnih podatkovnih zbirkah.

Članek bo kmalu objavljen v konferenčnem zborniku na platformi IEEE Xplore.

Konferenca: https://amlds.site/

Flux 4.0 – Obvladovanje tokov za trajnostni turizem

Trajanje: 1. junij 2026–31. maj 2029
Vodilni partner: ARCTUR Računalniški inženiring d.o.o.
Konzorcij: 12 partnerjev
Vrednost projekta : 5.917.668,74 EUR
Prednostno področje S5: Trajnostni turizem

O projektu

Flux 4.0 – Obvladovanje tokov za trajnostni turizem je raziskovalno-razvojni projekt, usmerjen v razvoj nove generacije podatkovno podprtih rešitev za bolj trajnostno, odporno in učinkovito upravljanje turizma.

Projekt se je začel izvajati 1. junija 2026 in povezuje 12 slovenskih partnerjev iz gospodarstva ter raziskovalnega in visokošolskega okolja. Konzorcij združuje znanja in kompetence s področij turizma, podatkovnih tehnologij, umetne inteligence, geoinformatike, okoljskih ved in krožnega gospodarstva.

Turistične destinacije se soočajo z vse zahtevnejšimi izzivi, povezanimi z neenakomerno prostorsko in časovno razporeditvijo obiskovalcev, obremenitvami okolja in lokalnih skupnosti, odzivanjem na krizne dogodke ter razpršenostjo podatkov, potrebnih za učinkovito načrtovanje in odločanje.

Flux 4.0 te izzive naslavlja z razvojem povezanega podatkovnega in tehnološkega ekosistema, ki bo omogočal boljše razumevanje turističnih tokov, njihovo spremljanje, napovedovanje in modeliranje ter razvoj rešitev za podporo odločanju turističnih ponudnikov, destinacij in drugih deležnikov.

Cilji in raziskovalno-razvojne aktivnosti

Raziskovalno-razvojno delo v okviru Flux 4.0 je organizirano v osmih medsebojno povezanih raziskovalno-razvojnih projektih.

Partnerji bodo razvijali podatkovne strukture za povezovanje in uporabo različnih podatkovnih virov ter nove pristope za spremljanje, napovedovanje in dinamično razprševanje turističnih tokov. Projekt vključuje tudi raziskave in razvoj rešitev na področju kriznega upravljanja v turizmu, spremljanja in zmanjševanja okoljskega odtisa ter trajnostnega zapiranja snovnih zank v turističnem sektorju.

Pomemben del projekta je namenjen razvoju napovednih in geoinformacijskih rešitev ter uporabi umetne inteligence, vključno z razvojem velikega jezikovnega modela za področje turizma.

Razvite podatkovne, analitične in tehnološke rešitve bodo medsebojno povezane ter usmerjene v podporo učinkovitejšemu in bolj trajnostnemu upravljanju turističnih destinacij.

Pričakovani rezultati

Ključni rezultat projekta bo platforma Flux 4.0, ki bo povezovala podatkovne vire in raziskovalno-razvojne rešitve, razvite v okviru posameznih raziskovalno-razvojnih projektov.

Na tej osnovi bo razvit tudi digitalni dvojček za turizem, ki bo povezoval podatke, napovedne modele, geoinformacijske rešitve in umetno inteligenco ter omogočal spremljanje turističnih tokov, analiziranje in preverjanje različnih scenarijev ter podporo podatkovno podprtemu odločanju.

Med pričakovanimi rezultati projekta so nove in izboljšane podatkovne strukture za turizem, napovedni modeli turističnih tokov, rešitve za njihovo dinamično razprševanje, GIS-napovednik, veliki jezikovni model za področje turizma ter pristopi za zmanjševanje okoljskega odtisa, krepitev odpornosti turizma in bolj krožno ravnanje z viri.

Flux 4.0 bo s povezovanjem raziskovalnega znanja, tehnoloških kompetenc in potreb turističnega sektorja prispeval k učinkovitejšemu upravljanju destinacij, zmanjševanju negativnih vplivov turizma ter dolgoročno bolj trajnostnemu in odpornemu razvoju turizma.

Partnerji

Projekt Flux 4.0 izvaja konzorcij 12 partnerjev:

• ARCTUR Računalniški inženiring d.o.o. – vodilni partner
• IGEA, Svetovanje in storitve s področja nepremičnin, infrastrukture in prostora, d.o.o.
• INOVA INOVATIVNE TEHNOLOGIJE družba za razvoj, svetovanje, izobraževanje in programsko opremo d.o.o.
• Kemijski inštitut
• SEMANTIKA, informacijske tehnologije, d.o.o.
• Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije – Turistica
• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
• Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko
• Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
• Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem
• Univerza v Novi Gorici

Vloga UM v projektu

Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatikov projektu Flux 4.0 vodi RRp6 (Sistem za napovedovanje turističnih tokov in oceno nosilne zmogljivosti destinacij).

Raziskovalno-razvojna vloga UM FERI je usmerjena v razvoj metod geoprostorske inteligence in analitike velikih količin geoprostorskih podatkov, vzpostavitev sistema za samodejno zbiranje ter harmonizacijo prostorskih podatkov, učenje modelov umetne inteligence z uporabo grafovskih nevronskih mrež (GNN) za izvedbo turističnih indikatorjev ter razvoj storitev za njihovo distribucijo v obliki standardiziranih podatkovnih produktov.

Z izvedbo teh aktivnosti FERI tako prispeva k celostni integraciji z drugimi deli platforme Flux 4.0, neposredni podpori podatkovno podprtemu odločanju ter standardizaciji in širši uporabnosti podatkov v turističnem in okoljskem upravljanju.

Sofinanciranje

Raziskovalno-razvojni projekt Flux 4.0 – Obvladovanje tokov za trajnostni turizem je bil izbran za sofinanciranje v okviru Javnega razpisa »Spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih programov (TRL 3–6)«.

Odobrena sredstva sofinanciranja znašajo 4.977.991,29 EUR.

Operacijo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Operacija se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji.

Več informacij o projektu: flux.tourism4-0.org

Uvajalni seminar iz matematike

Posebno pozornost namenjamo vsebinski pripravi na študij, zato bo v okviru uvajalnega tedna organiziran uvajalni seminar iz matematike, ki bo študentom omogočil ponovitev osnov in lažji prehod v novo študijsko leto. Seminar bo potekal od ponedeljka, 21. septembra 2026, do četrtka, 24. septembra 2026, vsak dan od 10. do 13. ure.

Pozdrav brucem

Uradni pozdrav bruckam in brucem bo potekal v sredo 30. septembra 2026, s pričetkom ob 11.00 uri v avli fakultete. Spoznali boste

• delovanje fakultete in študijskih programov: potekal bo uvod v študijski proces po posameznih študijskih programih, ki ga bodo vodili vodje programov in učitelji prvih letnikov,
• ključne informacije o študiju in življenju na UM FERI: tutorji študenti vam bodo predstavili uporabne napotke za študij (AIPS, eŠtudij, spletne strani FERI),
• podporne službe za študente: prejeli boste tudi informacije za študente s posebnim statusom ali posebnimi potrebami ter se seznanili z možnostmi dodatne podpore tekom študija.

PROGRAM:

• Pozdrav dekana UM FERI, prof. dr. Gorazda Štumbergerja
• Pozdrav prodekanice študentke in predstavitev Študentskega sveta FERI ter obštudijskih dejavnosti
• Predstavitev študijskega procesa po posameznih študijskih programih (vodje študijskih programov in učitelji prvih letnikov v predavalnicah)
• Pozdrav tutorjev študentov: napotki za študij in študentsko življenje na FERI (AIPS, eŠtudij, spletne strani FERI, ogled fakultete,…) ter druženje
• Informacije za študente s posebnimi statusom oz. posebnimi potrebami

Koristne informacije za bruce

Pred študijem vam svetujemo, da si preberete koristne informacije za bruce, kjer boste izvedeli tudi, kako najti učilnico na UM FERI v uvajalnem tednu za bruce.

Uvajalni teden Univerze v Mariboru

Preverite tudi program skupnih spletnih predstavitev uvajalnega tedna UM. Na Univerzi v Mariboru namreč že tradicionalno pred uradnim pričetkom študijskega leta organizirajo uvajalni teden za brucke, bruce UM, ki bo letos potekal od ponedeljka, 21., do petka, 25. septembra 2026.

FOTOGALERIJA: Utrinki iz lanskega pozdrava brucev

PRIJAVNI ROKI:

Kandidati z mednarodno zaščito se prijavijo na mesta za državljane RS in državljane držav članic EU ter Slovence v zamejstvu in po svetu!

Dodatne informacije lahko kandidati dobijo na telefonskih številkah 02/220-7011 (ŠP 2. stopnje) in 02/220-7012 (ŠP 3. stopnje) ter elektronski pošti poststudy.feri@um.si.

Prijava poteka preko portala eVŠ: eVŠ Prijava (gov.si).

PRIJAVNI ROKI

MAGISTRSKI ŠTUDIJ

• Državljan_ka RS oziroma druge države članice EU.
• Državljan_ka države nečlanice EU, ki ima stalno bivališče v RS in je sam_a ali vsaj eden od njegovih_nih staršev ali skrbnikov do začetka izbirnega postopka rezident RS za davčne namene.
• Oseba s priznanim statusom mednarodne ali začasne zaščite in prosilci_ke za mednarodno ali začasno zaščito, ki status pridobijo do začetka izbirnega postopka.
• Slovenec_ka v zamejstvu in po svetu.

Prvi prijavni rok za magistrski študij: od 31. 03. 2026 do 04. 09. 2026

Rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest: od 22. 09. 2026 do 23. 09. 2026 do 12.00

Prijavni rok za vpis v višji letnik in vzporedni študij: od 01. 09. 2026 do 08. 09. 2026

• Državljani države nečlanice EU

Prvi prijavni rok za magistrski študij: od 31. 03. 2026 do 30. 04. 2026

Drugi prijavni rok za magistrski študij: od 24. 08. 2026 do 04. 09. 2026

Rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest: od 22. 09. 2026 do 23. 09. 2026 do 12.00

Prijavni rok za vpis v višji letnik in vzporedni študij: od 01. 09. 2026 do 08. 09. 2026

DOKTORSKI ŠTUDIJ

• Državljan_ka RS oziroma druge države članice EU.
• Državljan_ka države nečlanice EU, ki ima stalno bivališče v RS in je sam_a ali vsaj eden od njegovih_nih staršev ali skrbnikov do začetka izbirnega postopka rezident RS za davčne namene.
• Oseba s priznanim statusom mednarodne ali začasne zaščite in prosilci_ke za mednarodno ali začasno zaščito, ki status pridobijo do začetka izbirnega postopka.

Prvi prijavni rok za doktorski študij: od 31. 03. 2026 do 04. 09. 2026

Rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest: od 22. 09. 2026 do 23. 09. 2026 do 12.00

Prijavni rok za vpis v višji letnik in vzporedni študij: od 01. 09. 2026 do 08. 09. 2026

• Slovenec_ka v zamejstvu in po svetu
• Državljani države nečlanice EU

Prvi prijavni rok za doktorski študij: od 31. 03. 2026 do 30. 04. 2026

Drugi prijavni rok za magistrski študij: od 24. 08. 2026 do 04. 09. 2026

Rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest: od 22. 09. 2026 do 23. 09. 2026 do 12.00

Prijavni rok za vpis v višji letnik in vzporedni študij: od 01. 09. 2026 do 08. 09. 2026

Izbrane in podeljene bodo nagrade (bruto zneski):

• ena nagrada za doktorsko disertacijo v višini 2000 €,
• ena nagrada za delo za pridobitev naslova magistra v višini 1200 €.

V primeru nepodeljene nagrade za doktorsko disertacijo se lahko podeli do dve nagradi za magistrsko delo.

Predloge za razpisane nagrade posredujejo fakultete, in sicer le za tiste kandidate, ki so svoje delo zagovarjali v obdobju skladno z razpisom. Predlogu mora biti priložena doktorska disertacija oziroma magistrsko delo ter kratek povzetek dela v elektronski obliki.

Komisija za nagrade prof. dr. Vratislava Bedjaniča bo sprejemala predloge za podelitev nagrad v letu 2026 do vključno 15. oktobra 2026. Predlog mora vsebovati točen naslov kandidata, njegov e-naslov ter ime in priimek mentorja in somentorja, uvrstitev predloga v eno izmed skupin za nagrade.

Nagrade bodo podeljene v decembru 2026. Gostitelj slovesne podelitve bo naša fakultete.

Prosimo, da predloge s prilogami oddate v dekanatu pri gospe Nataliji Korošec do srede, 7. oktobra 2026. Zbrane vloge bodo skupaj s spremnim dopisom odposlane 15. oktobra 2026.

Podrobnosti o razpisu najdete v prilogi.