Študij

Vprašanja in odgovori o študiju

Status študenta

Študent in status študenta?

Študent je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod na podlagi razpisa za vpis in se izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu. Status študenta se izkazuje s študentsko izkaznico, opredeljuje ga Zakon o visokem šolstvu, pri čemer so posamezne pravice podrobneje urejene tudi v drugih zakonih.

​Kakšne pravice prinaša status študenta?

Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji. Pri tem:

  • se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij po študijskem programu pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,
  • lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu,
  • lahko študij zaključijo v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom, če visokošolski zavod to dopušča (hitrejše napredovanje),
  • se lahko izobražujejo po več študijskih programih hkrati (vzporedno izobraževanje) v skladu s statutom visokošolskega zavoda.

Katere so še druge pravice in ugodnosti iz statusa, ki jih študent lahko koristi?

Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (na primer prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov, vendar najdlje za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji.

Študenti, državljani Republike Slovenije, imajo možnost bivanja v študentskih domovih, drugih zavodih in pri pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, prek njih pa tudi pri zasebnikih, lastnikih sob, ki jih oddajajo v najem, državljani drugih držav pa pod pogoji, določenimi s posebnimi predpisi.

Pravice in ugodnosti, ki upoštevajo status študenta, so torej štipendije, subvencije za prevoz, prehrano in bivanje, zdravstveno varstvo ter študentsko delo.

Kdaj status študentu preneha?

Status študenta preneha:

  • študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
  • študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
  • študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,
  • če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  • če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  • če študent ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku,
  • če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
  • če se izpiše,
  • če je bil izključen.

Ali se študent lahko redno zaposli in obdrži status študenta?

Oseba, ki je redno zaposlena, se lahko normalno vpiše na študij in pridobi oziroma obrži status študenta, vendar pa redna zaposlitev vpliva na pravice, ki izhajajo iz statusa študenta. Študent, ki je redno zaposlen, ne more opravljati dela preko napotnice študentskega servisa, ne more prejemati štipendije ter ni upravičen do subvencioniranega prevoza, prehrane in bivanja v študentskem domu. Prav tako zaposlen študent ne more biti vključen v zdravstveno zavarovanje preko staršev kot družinski član.

Kdaj lahko študent koristi dodatno leto oziroma absolventski staž?

Dodatno leto oziroma absolventski staž je izraz, ki se uporablja za čas po zaključku zadnjega semestra, ko študent lahko obdrži status študenta, če ne diplomira oziroma dokonča podiplomskega študija. To pravico lahko koristi samo takoj po zaključku zadnjega semestra. Študent pravico uveljavlja z vpisom v dodatno leto oziroma absolventski staž. Te pravice pa ne more uveljavljati, če je v času študija na določeni stopnji že ponavljal ali se prepisal.

Se lahko študent, ki na enem dodiplomskem študiju že diplomira, redno vpiše na drug prvostopenjski študijski program?

Ko študent na enem dodiplomskem študiju že diplomira in ima doseženo izobrazbo, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, v katerega je vpisan, velja, da se lahko vpiše na drug prvostopenjski študijski program, a je za študij predvideno plačilo šolnine (tako za redni kot izredni študij).

Napredovanje v višje letnike/ponavljanje letnika

Kolikokrat lahko študent v času študija ponavlja letnik?

Študent lahko enkrat v času študija ponavlja letnik, če še ni izkoristil pravice, da spremeni študijski program oziroma smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu.

V katerih primerih lahko študent ponavlja letnik?

Ponavljanje letnika odobri Komisija za študijske zadeve UM FERI študentu, ki je:
- redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in
- opravil obveznosti vpisanega letnika v obsegu vsaj 30 ECTS.

Ponavljanje letnika pa lahko komisija izjemoma dovoli tudi študentu, ki je redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in opravil obveznosti v obsegu manj kot 30 ECTS, vendar ne manj kot 15 ECTS vpisanega letnika, če so nastopili upravičeni razlogi, ki omogočajo podaljšanje statusa študenta.

Redni/ izjemni vpis v višji letnik - kdaj je to mogoče?

Obveznosti, ki jih mora študent za napredovanje v višji letnik opraviti, so določene s študijskim programom.

Upravičeni razlogi za izjemni vpis v višji letnik, če študent ni opravil vseh zahtevanih obveznosti za napredovanje v višji letnik, so določeni s Statutom UM. O odobritvi izjemnega vpisa na podlagi pisne prošnje študenta odloča Komisija za študijske zadeve UM FERI.

Obravnava vlog na Komisiji za študijske zadeve

Komisija za študijske zadeve obravnava zadeve s svojega delovnega področja in daje predloge Senatu UM FERI, v zadevah, ki so posebej določene v statutu, pa lahko tudi samostojno odloča. Komisija obravnava spremembe študijskih programov, razpis za vpis v do- in podiplomske študijske programe, študijski koledar, študijski in izpitni režim, prošnje študentov in druga vprašanja.

Redne seje komisije so predvidoma vsak tretjo sredo v mesecu, zato vloge oddajte najkasneje do konca drugega tedna v mesecu.

Načini ocenjevanja/Ocenjevalna lestvica

Kje so določeni načini ocenjevanja?

Pri posamezni učni enoti se vrsta in način opravljanja izpita ter pogoji za pristop k izpitu določijo z učnim načrtom, ki je sestavni del študijskega programa. V učnem načrtu se določi delež posameznega načina preverjanja in ocenjevanja znanja, ki ga le-ta prispeva h končni oceni.

Katera ocenjevalna lestvica se upošteva na UM FERI?

Na 33. seji Senata UM FERI z dne 20. 6. 2014 je bila potrjena enotna ocenjevalna lestvica:

POZITIVNE OCENE

Uspešnost v %

Ocena

Opis doseganja učnih izidov pri učni enoti

90 - 100%

odlično 10

Študent izkazuje izjemno znanje in razumevanje z zanemarljivimi napakami.

80 - 89%

prav dobro 9

Študent izkazuje nadpovprečno znanje in razumevanje z nekaj manjšimi napakami.

70 - 79%

prav dobro 8

Študent izkazuje dobro znanje in razumevanje, vendar z manjšimi pomanjkljivostmi in nekaj opaznejšimi napakami.

60 - 69%

dobro 7

Študent izkazuje zadovoljivo znanje in razumevanje z večjimi napakami.

50 - 59%

zadostno 6

Študent izkazuje znanje in razumevanje s težavami, pomanjkljivostmi in napakami, ki zadovoljujejo le minimalne sprejemljive kriterije.

NEGATIVNE OCENE

0 - 49%

1 - 5

Znanje in razumevanje ne zadošča minimalnim akademskim kriterijem.

Končna ocena v obliki odstotkov, izračunana kot utežena vsota z upoštevanjem posameznih deležev, se zaokroži na celo število (vse, kar je manjše od 0,5, se zaokroži navzdol, vse, kar je enako ali večje od 0,5, se zaokroži navzgor).

Ponovno opravljanje izpita z namenom zvišanja ocene

Kako poteka ponovno opravjanje izpita z namenom zvišanja ocene?

Študent ima pred zaključkom študija pravico do popravljanja izpita iz vseh učnih enot, ki jih je že opravil, če želi zvišati oceno pri posamezni učni enoti. Če študent pri popravljanju doseže nižjo oceno, velja prvotna, to je višja ocena.

Študent po zagovoru zaključnega dela oz. po opravljenem zadnjem izpitu, če se študijski program zaključi brez zaključnega dela, ne more več popravljati oz. višati ocen pri učnih enotah, ki jih je že opravil, četudi se je na višanje ocene prijavil pred datumom zagovora zaključnega dela oz. pred datumom zadnjega izpita.

Zviševanje ocene poteka pred izpitno komisijo. Prijavnico za zviševanje ocene študent dvigne na Oddelku za izobraževalno dejavnost (referat).

Objava rezultatov in vpis ocen

Kje izvem rezultate izpita?

Izpitni rezultati so objavljeni na spletni strani https://aips.um.si.

Kdaj morajo biti objavljeni rezultati?

Rezultati in ocene pisnih izpitov se objavijo na oglasni deski članice univerze ali na drug način, s katerim članica redno obvešča študente o študijskih zadevah, in sicer najkasneje 8 dni po pisnem izpitu, upoštevajoč zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov. V primeru da je pisni izpit opravljalo več kot 100 študentov, se za vsakih nadaljnjih 50 študentov rok za objavo rezultatov in ocen pisnih izdelkov lahko podaljša za 1 delovni dan. Objava rezultatov izpitov mora biti datirana.

Celotni izpitni postopek na posameznem izpitnem roku mora biti zaključen najkasneje do zadnjega roka za prijavo na naslednji izpitni rok iz iste učne enote v istem izpitnem obdobju ali v roku 14 dni, če je naslednji izpitni rok v naslednjem izpitnem obdobju. Izvajalec izpita je do tega roka dolžan v referat vrniti podpisane zapisnike o izpitu.

Opravljanje vaj

Ali sta prisotnost na predavanjih in vajah obvezna?

Študenti imajo pravico oziroma dolžnost, da obiskujejo predavanja, vaje in seminarje in sodelujejo v drugih oblikah izobraževalnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela.

Po sklepu 26. seje Komisije za študijske zadeve UM FERI z dne 16. 4. 2014 morajo študenti vseh študijskih programov UM FERI obvezno izkazati najmanj 80 % prisotnost na vajah ter izvajalcem vaj dosledno javljati morebitne upravičene odsotnosti.

Ali lahko študenti brez statusa opravljajo vaje?

Da, vendar pa so skladno s 14. členom Navodil o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Mariboru študenti brez statusa, ki želijo dokončati študij ali opravljati posamezne obveznosti iz javnoveljavnega študijskega programa, dolžni plačati stroške posameznih neopravljenih obveznosti v skladu s postavkami tarifnega dela cenika UM za opravljanje posameznih obveznosti.

Izjava za izvedbo učne enote mora biti oddana najkasneje do začetka tekočega semestra!

Več informacij: https://feri.um.si/studij/programi/osebe-brez-statusa/

Opravljanje izpitov višjega letnika

Ali lahko študent, ki ponavlja ali pavzira opravlja izpite višjega letnika?

Študent lahko opravlja predpisane študijske obveznosti in izpite letnika, v katerega je vpisan, ter manjkajoče študijske obveznosti in izpite iz prejšnjih letnikov.

Študent, ki je v tekočem študijskem letu ponovno vpisan v isti letnik, lahko opravlja predpisane študijske obveznosti in izpite iz učnih enot višjega letnika, ko opravi vse obveznosti za vpis v višji letnik, in če to dopuščajo materialni in organizacijski pogoji dela.

Študent lahko opravlja predpisane študijske obveznosti in izpite iz učnih enot višjega letnika, ko opravi vse obveznosti tekočega letnika (60 ECTS kreditnih točk) ob predhodnem soglasju nosilca učne enote, če to dopuščajo materialni in organizacijski pogoji dela.

O vlogi študenta odloča Komisija za študijske zadeve.

Podaljšanje veljavnosti študentskih storitev

Študentom, ki izgubijo status študenta, 31. 10. tekočega študijskega leta, poteče veljavnost študentskih storitev (možnost prijave v AIPS, e-študij in DKUM).

Veljavnost prijave lahko podaljša Oddelek za izobraževalno dejavnost (referat), na podlagi izpolnjene vloge za nadaljevanje študija po prekinitvi. Več informacij: https://feri.um.si/studij/programi/osebe-brez-statusa/.

Veljavnost opravljenih študijskih obveznosti

Kako dolgo veljajo opravljene študijske obveznosti?

Po sklepu 1. seje Komisije za študijske zadeve UM FERI z dne 21. 10. 2015 mora študent vse obveznosti, ki izhajajo iz vaj (poročila, zagovor,...) zaključiti praviloma do konca izpitnega obdobja tekočega semestra oziroma izjemoma, s soglasjem nosilca učne enote, do konca tekočega študijskega leta. Po izteku teh rokov mora študent vaje opravljati znova.

Dokončane študijske obveznosti (vaje, projekti, seminarji,...) veljajo, v primeru nespremenjenega učnega načrta, tri leta.

Priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih z formalnim ali neformalnim izobraževanjem pred vpisom ali med študijem

Kako je s priznavanjem znanj in spretnosti, ki sem jih predhodno pridobil z formalnim ali neformalnim izobraževanjem pred vpisom ali že med študijem?

Tovrstno priznavanje ureja Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih UM.

Fakulteta kandidatom lahko prizna znanja in spretnosti, če ti po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, v katerega se kandidati želijo vpisati ali so vanj vpisani.

Kandidatu, ki je predhodno že študiral po drugem akreditiranem študijskem programu, se lahko prizna že pridobljene kreditne točke iz študijskih programov iste ravni zahtevnosti.

Podlaga za priznavanje je javna listina ali potrdilo o opravljenih učnih enotah ter posamezni učni načrti, iz katerih mora biti razvidno število kreditnih točk, število in struktura ur, vsebine, cilji in kompetence.

Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata, ki jo vloži na predpisanem obrazcu, ki ga najdete v prilogi.

Vloga za priznavanje znanj in spretnosti mora vsebovati obrazec za priznavanje z ustreznimi prilogami oz. dokazili. Priloge obrazcu za priznavanje so:

  • javno veljavne listine (spričevala, diplome),
  • dokumenti, ki dokazujejo pridobljeno znanje pri posamezni učni enoti (npr. potrdilo o opravljenih izpitih in original ali overjena fotokopija učnega načrta, na podlagi katerega je kandidat pridobil znanje),
  • potrdila izvajalcev izobraževanja in usposabljanja o uspešno končanem izobraževanju,
  • portfolio, v katerem kandidati pripravijo svojo biografijo s podatki o izobrazbi, zaposlitvah ter drugih izkušnjah in znanjih, ki so jih pridobili,
  • druga dokazila, kot so izdelki, storitve, objave ter druga avtorska dela, projekti, izumi, patenti ipd.

Postopek priznavanja predhodno opravljenih obveznosti lahko traja tudi do dva meseca, saj vsako vlogo pregledajo ustrezni nosilci učnih enot, vodje študijskih programov, obravnava pa jo tudi Komisija za študijske zadeve Senata UM FERI.

Stroški postopka ugotavljanja in priznavanja znanj in spretnosti se obračunajo po Ceniku UM in v študijskem letu 2024/25 znašajo 203,50 EUR (brez DDV).

Izračun povrečne ocene študija

Povprečna ocena študija se na Univerzi v Mariboru računa kot aritmetična sredina vseh opravljenih obveznosti študentovega aktualnega študijskega programa. Vanjo so vključene vse (številčne) ocene, ki jih je študent pridobil z opravljenimi obveznostmi.

Izračun povprečne ocene stopi v veljavo za generacijo študentov, vpisanih v 1. letnik v študijskem letu 2020/2021, ter za vse študente, ki se bodo tej generaciji pridružili.

Menjava izbirnega predmeta

Ali lahko študent zamenja izbrano izbirno učno enoto?


Študent lahko učno enoto zamenja v primeru nepremostljivih okoliščin oz. utemeljenih razlogov (npr. vsebinsko ali časovno prekrivanje z obveznimi učnimi enotami študijskega programa, v katerega je vpisan) s soglasjem vodje študijskega programa najkasneje do 15. oktobra tekočega študijskega leta.

V primeru odstopa od učne enote stebra D (KOOD), kadar gre za izbiro učne enote kot dodatne učne enote, mora študent najkasneje do izteka semestra, v katerem poteka izvedba izbrane učne enote, to sporočiti pristojnemu referatu za študentske in študijske zadeve. Enako velja tudi v primeru ostalih dodatnih učnih enot, ki si jih je študent izbral.

Vse spremembe izbranih učnih enot se obravnavajo izključno na pisno prošnjo študenta.

Odjava od izbrane učne enote v okviru KOOD

Če se študent želi odjaviti od izbrane učne enote obštudijske dejavnosti, lahko to stori kadarkoli, razen v primeru, če si je učno enoto obštudijske dejavnost izbral namesto prosto izbirne učne enote, od katere se lahko odjavi do 15. oktobra tekočega študijskega leta.

Za odjavo zadostuje vloga študenta, ki jo poda na referat matične fakultete.

Izguba študentske izkaznice

Izgubil sem študentsko izkaznico, kaj moram storiti?

Oglasite se v referatu in prinesite s seboj svojo fotografijo (3,5 x 4,5 cm).
Prispevek za izdajo dvojnika študentske izkaznice v višini 8,10 EUR (brez DDV) plačate na osnovi izstavljenega računa, ki ga dobite na dom.

Izpis iz fakultete

Kaj potrebujem za izpis iz fakultete?

Za izpis iz fakultete potrebujete:

  • izpolnjen obrazec prošnje oz. izjave o izpisu ter
  • potrdilo iz knjižnice o poravnanih obveznostih.

Skladno s 70. členom ZViS status študentu preneha ob izpisu, razen v primerih, ko se študent izpiše in pred zaključkom študijskega leta vpiše v drug študijski program. V tem primeru status študentu velja do 30. 9. tekočega študijskega leta, vendar mora to posebej označiti na izjavi o izpisu.

Prekinitev statusa študenta

Kako lahko prekinem status študenta po tem, ko zaključim študij (diplomiram)?

Študent se po zaključku študijskega programa na podlagi petega odstavka 70. člena Zakona o visokem šolstvu in tretjega odstavka 9. člena Zakona za urejanje položaja študentov, lahko odpove statusu študenta. Za ta namen se v referat odda izpolnjen obrazec »Prošnja za prekinitev statusa študenta«.